V sledečem zapisu preverite, kaj ureja nedavno sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), kdo so prijavitelji (žvižgači) in s kakšnimi povračilnimi ukrepi se srečujejo.
Kaj ureja novi Zakon o zaščiti prijaviteljev?
Zakon o zaščiti prijaviteljev je bil sprejet s strani Državnega zbora dne, 17. 1. 2023. Sprejet je bil z namenom, da se pravno zaščiti tiste posameznike, ki odkrijejo in prijavijo nezakonite prakse, kršitve in nepravilnosti v podjetjih, javnih ustanovah ali drugih organizacijah.
Njegov cilj je zagotoviti varnost za prijavitelje pred morebitnimi negativnimi posledicami (t. i. povračilnimi ukrepi), kot so diskriminacija, odpuščanje, zmanjšanje plače ali druge oblike zastraševanja in šikaniranja.
Prijavitelji imajo možnost anonimnega prijavljanja brez strahu pred posledicami. Prijavne poti bodo morala podjetja urediti interno in prijavitelju omogočiti anonimno prijavo.
Zakon o zaščiti prijaviteljev določa, da morajo biti vsi prijavljeni primeri obravnavani in da je po obravnavi potrebno ustrezno ukrepati.
Različni zakoni o varstvu prijaviteljev se med državami razlikujejo, vendar v splošnem zagotavljajo, da prijavitelj ne bo izpostavljen kaznivim dejanjem ali diskriminaciji.
Omenjen zakon je ključen za ohranjanje transparentnosti in odgovornosti v organizacijah ter za varstvo prijaviteljev, ki igrajo pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju koruptivnih dejanj.
Več o tem, kaj prinaša omenjen zakon, si lahko preberete v zapisu “Kaj prinaša Zakon o zaščiti prijaviteljev in kdo so prijavitelji/žvižgači?”
Vas poleg omenjenega zakona zanima tudi Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih? Vabljeni k branju zapisa “Kaj ureja zakon o preprečevanju zamud pri plačilih”. Poleg omenjenega zapisa boste lahko brali še o:
- Kako izboljšati boniteto podjetja in kako preverba bonitete kupcev vpliva na lastno likvidnost;
- Zakaj je kvaliteten likvidnostni načrt ključnega pomena;
- Likvidnostna sredstva: Kako zagotoviti likvidnost podjetja.
Kdo so prijavitelji oziroma žvižgači?
Prijavitelji oziroma žvižgači so osebe, ki prijavijo nezakonite ali koruptivne prakse v podjetjih, organizacijah ali javnih ustanovah. Žvižgači, v originalu imenovani tudi “whistleblowers”, igrajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju nezakonitosti in koruptivnih dejanj. Obenem pa zaradi svojega dejanja lahko “občutijo” tudi negativne posledice, zaradi česar je bil sprejet zakon za zaščito žvižgačev. Kot že omenjeno se z zakonsko uredbo želi zaščititi njihovo identiteto in poskrbeti, da ne bodo deležni povračilnih ukrepov s strani sedanjega ali prejšnjega delodajalca.
Žvižgače lahko imenujemo tudi etični uporniki. Gre za osebe, ki se borijo za visoke etične standarde in vrednote v svojem podjetju ali industriji.
Primer žvižgača oziroma angl. “whistleblower”
To so posamezniki, ki ne želijo sodelovati pri neetičnih ali koruptivnih praksah in se odločijo javno protestirati proti njim. Etični uporniki pogosto delujejo v interesu javnosti in za krepitev zaupanja v poslovni sektor.
Njihova dejanja lahko vključujejo javne zahteve za spremembe, odpiranje internih raziskav in prijavo koruptivnih dejanj. Etični uporniki so pogosto ključni akterji v boju proti koruptivnim praksam in prispevajo k vzpostavitvi bolj transparentnega in odgovornega poslovnega okolja.
Sklepna misel
V zapisu smo delili informacijo o tem, da je bil nedavno sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev ter podrobneje opisali, kdo so prijavitelji oziroma žvižgači ter da jih pri svojem delu vodijo visoki etični standardi in moralna načela.
Viri:
1 – Bonitete podjetij na Prvi finančni agenciji
2- Financiranje podjetij na Seo-praktik.si
3 – Odkup terjatev/prodaja terjatev na Večer.com
4 – Bonitetna ocena podjetja na RS Biro
5 – Bonitete na SRRS
6 – Plačilna nedisciplina na Večer.com
7 – Likvidnost podjetja na Seo-praktik.si
8 – Faktoring/factoring na Matija Zajšek.com
9 – Bilanca stanja na Matija Zajšek
10 – Bonitete na Večer.com
11 – Bonitete podjetij na ŠGZ
12 – Monitoring podjetij na Ebonitete.si