Plačilna nedisciplina je stalna spremljevalka številnih podjetij v slovenskem poslovnem okolju. V kolikor vas zanima, kaj točno ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, vas vabimo k branju tega zapisa.
Kazalo
Kako Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih vpliva na plačilno nedisciplino?
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline. Številna podjetja se vsakodnevno srečujejo z različni poslovnimi tveganji, med katerimi so neplačila velika težava, saj vplivajo na lividnost podjetij. Več o likvidnosti si preberite v zapisih “Zakaj je kvaliteten likvidnostni načrt ključnega pomena” ter “Likvidnostna sredstva: Kako zagotoviti likvidnost podjetja”
Likvidnost podjetja predstavlja kratkoročno plačilno sposobnost. Enostavneje razloženo to pomei, da je v danem trenutku podjetje zmožno poravnati vse svoje tekoče obveznosti.
Za uspešno poslovanje si mora vodstvo podjetja zmeraj prizadevati, da je likvidno in da redno prejema plačila s strani poslovnih partnerjev.
To ureja s pomočjo oddelka za izterjavo terjatev, kar pa ne pomeni, da bo pri izterjavi vedno uspešno. Obstaja več vzrokov za nelikvidnost podjetij in eden izmed njih so dolgi plačilni roki. Ti so v slovenskem poslovnem okolju zakonsko določeni in jih ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1).
PreZP-1 narekuje, da zakonski plačilni roki ne smejo biti daljši od:
60 dni od dneva prejema računa,
– 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,
– 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali
– 60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.
Dogovorjeni rok za plačilo je izjemoma lahko daljši od 60 dni, v kolikor je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora, ki ga podrobneje opisuje 9.člen Zakona.
V primeru, da je dolžnik javni organ pa ZPreZP-1 določa drugačen rok plačila, kateri danes ne bo predmet razprave.
Kaj pomeni plačilna nedisciplina?
Plačilna nedisciplina se smatra kot negativen pojav v slovenskem poslovnem okolju in pomeni zamujanje pri plačilu ali v skrajnem primeru celo neplačilo. Dandanes obstaja več rešitev, ki podjetja ščiti pred neplačilom s strani poslovnega partnerja. Imenujemo jo zavarovanje terjatev. Gre za finančno storitev, ki podjetju omogoča, da so njegove terjatve do kupcev v tujini zavarovane pred tveganjem neplačila s strani že omenjenega tujega kupca.
Zavarovanje terjatev omogoča zagotovljeno plačilo terjatev tudi takrat, ko kupec ne poravna obveznosti in tudi v primeru, da se nad kupcem izvrši postopek insolventnosti.
Za zavarovanje terjatev je mogoče trditi, da velja za eno izmed najzanesljivejših oblik zavarovanja premoženja zoper morebitno neplačilo s strani kupca.
Poleg zavarovanja terjatev, poznamo še druge finančne storitve, ki veljajo za priročne oblike financiranja, kadar govorimo o obvladovanju tveganja neplačil. Imenujemo ju odkup terjatev in faktoring.
Kaj je odkup terjatev in kaj je faktoring?
Odkup terjatev je finančna storitev, ki omogoča prodajo vseh nezapadlih terjatev in gre praviloma za enkratno obliko financiranja. Podjetja, ki koristijo odkup terjatev, hitro dostopajo do svežih denarnih sredstev, ki bi jih v nasprotnem primeru od lastnega kupca čakala od 30, 60, 90 ali celo več dni.
Poleg odkupa terjatev poznamo tudi faktoring/factoring, ki poleg tega, da omogoča odkup terjatev do enega ali več kupcev na daljše časovno obdobje, vključuje naslednji storitvi. Imenujemo ju preverba bonitete podjetij in zavarovanje terjatev, o čemer smo pisali v enem izmed prejšnjih poglavij.
Pomembno je namreč, da se podjetja zavedajo, da je mogoče tveganje za neplačilo zmanjšati tudi s pravočasno preverbo bonitet, npr. v aplikaciji EBONITETE.SI (bonitete prijava) svojih poslovnih partnerjev. Omejena aplikacija omogoča dostop do vseh bonitetnih informacij in to na enem mestu.
Tekom prispevka smo ugotovili, kaj ureja zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ter tudi to, kako je pomembno, da podjetja redno spremljajo bonitete svojih obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev.
Viri
1- Bonitete podjetij na Prvi finančni agenciji
2- Financiranje podjetij na Seo-praktik.si
3 – Odkup terjatev/prodaja terjatev na Večer.com
4 – Bonitetna ocena podjetja na RS Biro
5 – Bonitete na SRRS
6 – Plačilna nedisciplina na Večer.com
7 – Likvidnost podjetja na Seo-praktik.si
8 – Faktoring/factoring na Matija Zajšek.com
9- Bilanca stanja na Matija Zajšek