Preberite še

Ženske v podjetništvu [trendi in primeri podjetij]

Ženske v podjetništvu zavzemajo vedno večjo vlogo. Za žensko podjetništvo se odloča vedno več žensk, ki prihajajo iz različnih družbenih okolij in imajo različna znanja.

Žensko podjetništvo se je v Sloveniji razvilo šele včasu osamomosvojite. Kljub nenehnemu razvoju ženskega podjetnišva in državnim spodbudam, je število podjetnic še vedno veliko manjše od števila podjetnikov.

V Evropi najmanjšo razliko med spoloma v podjetništvu najdemo v Španiji (47 % žensk) in Bolgariji (46,5 % žensk), največjo pa na Švedskem, kjer je v zgodnjo podjetniško fazo vključenih le 29,7 % žensk.

Tudi v Sloveniji je razlika med spoloma velika, saj je v zgodnji podjetniški aktivnosti prisotna le slaba tretjina (30,1 %) podjetnic, kar nas umešča na predzadnje mesto evropske lestvice.

Na sliki opazimo znatno povečanje števila žensk podjetnic od leta 2005 do leta 2019.

Po raziskavah sodeč, je največ ženskih podjetij v storitvenih dejavnostih, 23,2% malih podjetij vodijo ženske, 30% ženskih podjetij je med mikro podjetji, in 20% ženskih podjetij med podjetji z največjim prihodkom.

Glede na podatke kaže, da bo potrebno to področje v Sloveniji okrepiti. Podpreti ga je potrebno z ustreznimi ukrepi, s katerimi se bodo ustvarili boljši pogoji za večjo vključenost žensk v podjetništvo.

Od leta 2016 do leta 2018 je javna agencija SPRIT Slovenija, intenzivno spodbujala brezposelne ženske s terciarno izobrazbo k vključevanju v žensko podjetništvo, torej, da so za svojo prihodnjo karierno pot izbrale samozaposlitev oz. ustanovitev lastnega podjetja.

Z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavodom za zaposlovanje RS in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo so v tem času s programi podjetniškega usposabljanja in subvencijo podjetnicam začetnicam v višini 5.000 EUR podprli 1261 brezposelnih žensk s terciarno izobrazbo, ki so se v istem obdobju tudi samozaposlile. V letu 2019 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prekinilo s subvencijami.

Raziskave kažejo, da je razvijanje podjetniškega znanja in sposobnosti verjetno eden od ključnih potrebnih ukrepov za spodbujanje podjetništva med ženskami. Še posebej zato, ker vemo, da je zaupanje v lastne podjetniške sposobnosti povezano s pozornostjo in sposobnostjo ljudi, da prepoznavajo poslovne priložnosti, in posledično znajo identificirati pojave in aktivnosti, ki jih lahko spremenijo v obetavne podjetniške zgodbe.

Ovire in motivi za ženske v podjetništvu

 Ženske v podjetništvu se predno se podajo v to vlogo, srečajo z različnimi ovirami:

  • tradicionalna delitev dela in tradicionalno določene spolne vloge
  • stereotipi
  • družina in kariera – težko uskladiti obe vlogi
  • predsodki
  • pomanjkanje samovesti
  • pomanjkanje mrež, poznanstev
  • pomanjkanje mentorjev za nasvete, vodila, podporo in razvoj
  • pomanjkanje vzornic
  • finačne ovire – pridobivanje kapitala za ustanovitev podjetja
  • pomanjkanje ustrezne izobrazbe in izkušenj.

Ženske v podjetništvu pa za prevzem te vloge navajajo predvsem naslednje motive: 

  • neodvisnost
  • večja fleksibilnost v delovnem času
  • večja fleksibilnost v prostem času za družino
  • izziv in priložnost
  • rešitev finančne situacije
  • samozaposlitev kot izhod iz prejšnje službe.

Po podatkih kar 62 % vseh podjetnic pripada starostni kategoriji med 40 in 59 let. Podjetnice imajo v največji meri univerzitetno izobrazbo.

Primeri podjetij, ki jih vodijo ženske

Ženske v podjetništvu

Ženske v podjetništvu

Primer: Podjetje Univerzal d.o.o., Sabina Bizjak

Podjetje Univerzal d.o.o. je družinsko proizvodno podjetje, ki ga vodi hčerka ustanovitelja. Vlogo si delno deli z bratom in se v vlogi direktorice dobro znajde. Podjetje Univerzal je mikro podjetje, ki nastopa v kovinsko predelovalni panogi, ki na prvi pogled ni ženskam pisana na kožo. A se je kljub temu odločila poglobiti v družinsko podjetje, se veliko naučiti, in znati delovati v takšni panogi. Še vedno je njena desna roka oče-ustanovitelj, sama pa največ svojega delovnega časa nameni spletnemu marketingu in prodaji. Imajo lastno proizvodnjo krmilnih mehanizmov za traktorje in tovorna vozila ter drugih izdelkov iz kovin. Kovine obdelujejo s pomočjo CNC strojev in orodij, in ponujajo storitve CNC struženja in rezkanja kovin. Sabina, vodja podjetja, veliko časa nameni iskanju poslov in prodaji na tujih trgih. Na nemškem trgu se uveljajajo kot zanesljiv in tehnološko napreden dobavitelj vakuumskih komponent, t.i. Vakuum-ventile, ter volanskih mehanizmov, t.i. Lenkungsteile.

Sabina Bizjak pravi, da je pri delu precej omejena v odločanju, saj gre za družinsko podjetje, kjer so v podjetje vpleteni oče, brat in mama.

Svojo podjetniško pot želi nadaljevati bolj samostojno, in ponujati storitve digitalnega marketinga za podjetja. Spletno optimizacijo in vsebinski marketing izvaja za nekaj podjetij, in želi si pridobiti čim več naročnikov, ki bi jim s pomočjo spleta pomagala povečati spletno prodajo.


Primer: Skylab, Dentalni in diagnostični center, Ana in Mirna Franjkovič

Primer storitvenega podjetja, ki ga vodita ženski, je tudi zobozdravstvena ordinacija Skylab iz Čateža ob Savi. Njihova posebnost je tudi v tem, da ordinacijo vodita dve ženski – sestri, ki sta s časom ugotovili, da bo njuno poslovanje lažje, če bosta znotraj ordinacije ustanovili vsaka svoje podjetje. Razdelili sta si storitve zobne protetike, vstavljanja zobnih implantatov, oralno-kirurških storitev, slikanja zob in čeljusti ipd. Uspešno vodita ordinacijo že 6 let, na svoji podjetniški poti pa sta se srečali z mnogimi izzivi. Predvsem pravita, da je na njuni podjetniški poti pomembno nenehno izobraževanje in prilagajanje, saj nastopata v precej zasičeni panogi zasebnega zobozdravstva.

Panoge ženskega podjetništva

Ženske podjetnice delujejo v najrazličnejših panogah. Vseeno pa je nekaj panog takih, kjer je izrazito večje število žensk v primerjavi z moškimi. Podatki, ki so objavljavljeni na podlagi registrskih virov, na prvo mesto postavljajo storitvene dejavnosti, v katere sodijo tudi frizerstvo, kozmetična dejavnost in podobne storitve, prav tako strežba, ženske v podjetništvu pa najdejo svojo mesto tudi za opravljanje podjetniškega in poslovnega svetovanja, računovodskih storitev, trgovina na drobno, izobraževanje, zdravstvo ipd.

Ženske v podjetništvu - dejavnosti

Ženske v podjetništvu – dejavnosti

Razlika med moškimi in ženskami v podjetništvu

Osebnoste lastnosti moških in žensk v podjetništvu se razlikujejo na več vidikih.

Osebnostne značilnosti moških podjetinikov so:

  • usmerjeni k doseganju ciljev
  • prepričljivi
  • inovativni in idealistični
  • visoka stopnja samozavesti
  • energični in entuziastični
  • manj nagnjeni k timskemu delu
  • pomembna je hierarhija.

Osebnostne značilnosti žensk v podjetništvu:

  • usmerjene k doseganju ciljev
  • strpne in prilagodljive
  • ustvarjalne in realne
  • srednja stopnja samozavesti
  • energične in entuziastične
  • bolj nagnejene k timskemu delu
  • manj pomembna je hierhija.

Glede na lastnosti, lahko povzamemo, da je glavna razlika med spoloma predvsem v “prizemljenosti” žensk v poslu, kar posledično vpliva tudi na stopnjo prevzemanja tveganja, kjer prednjačijo moški, medtem ko ženske v večini niso naklonjene večjim tveganjem. Tudi stopnja samozavesti je pri moških višja, s tem pa tudi inovativnost v poslu. Ženske z zaposlenimi gradijo dobre odnose, jih spodbujajo k timskemu delu, so energične, in previdne. Medtem ko moški kažejo večjo avtoriteto, poudarjajo hierarhijo, in so manj uspešni pri timskem vodenju.

Pred dvema letoma so v podjetju Bisnode ugotovili, da je kar 90 odstotkov samostojnih podjetnic na trgu prisotnih več kot pet let, medtem ko je delež pri njihovih moških kolegih samo 40-odstoten, kar kaže na vzpodbudne podatke za prihodnost ženskega podjetništva, in predvsem na sposobnost žensk v vodenju podjetij.