To je zgodba o eni previjalni mizi
Včasih se zdi, da v neznatnih predmetih počiva prava čarobnost življenja. Kot je to denimo previjalna miza. Da, prav ste slišali. Preprost kos pohištva, običajno sestavljen iz lesenega okvirja, oblazinjenega podstavka in polic, ki vam ponuja priročno mesto za shranjevanje plenic, robčkov, krem in vsega, kar potrebujete za nego dojenčka. Ampak, kdaj ste nazadnje razmišljali o zgodbah, ki jih lahko pripoveduje ta skromen kos pohištva?
Zgodba, ki jo imam v mislih, se začne v sosednjem mestu, v majhni družini, ki je pravkar dočakala svoj prvi naraščaj. Ime je izmišljeno in naj bo Miha. Njegova mama in oče, Anja in Igor, sta bila povsem novopečena starša. Toda kljub svoji nepripravljenosti in številnim strahom sta bila odločena, da bosta svojemu malčku nudila najboljše.

Ko sta domov prinesla majhnega Mihca je bila prva stvar, ki sta jo poleg posteljice postavila v njegovo sobo previjalna miza. Lesena, z belimi robovi, na poličkah so se svetili novi plenički, pripravljeni za uporabo. Prvič, ko je Igor položil Miho na mizo in ga previl, je bilo nekaj posebnega. V tistem trenutku so se skozi Igorja pretakale različne emocije – strah, veselje, odgovornost, ljubezen. Bil je očka in je skrbel za svojega sina.
Enako je tudi Anja, ki je večinoma previjala Miho tkala drobne intimne vezi, ki so se povezovale v močnejše naveze. Anja in Miha sta se veliko smejala.
Previjalna miza je postala osrednje mesto njihovega doma. To je bilo mesto, kjer je Miha prvič smejal. To je bilo mesto, kjer je Anja nekega dne med previjanjem odkrila, da ima Miha prvi zobek. To je bilo mesto, kjer je Igor, zadihan in zmeden, prinesel skledo sladoleda, ker je bil prepričan, da bo pomagalo pri lajšanju Mihevih prvih težav s trebuščkom. Mesto tisočerih zgodb, smeha, solz in veselja.
Previjalna miza se ni poslovila
Z leti je previjalna miza prešla skozi različne faze – od tega, da je služila kot shramba za igrače, do tega, da je postala mesto za Miheve domače naloge, ko je začel obiskovati šolo. Pravzaprav je bila to stvar, ki je Miha vedno videl, ko je zjutraj odprl vrata svoje sobe. Ko je zrasel in se odpravil na fakulteto, so starši mizo pustili nedotaknjeno, kot simbol vseh zgodb, ki so se zgodile okoli nje.
Zdaj, ko je Miha odrasel, je na obisku pri starših pogledal v svojo nekdanjo sobo. Prevladal ga je val nostalgije. Zagledal je previjalno mizo, prebarvano, malo obrabljeno, a še vedno stoječo na istem mestu. In razumel je, da ni šlo le za kos pohištva. Ta miza je bil priča njegovega odraščanja, njegovih prvih dosežkov, prvih padcev, prvih smehljajev.
Previjalna miza, preprost kos pohištva, ki ni samo mesto za previjanje plenic. Ne, to je mesto, kjer se pletejo zgodbe, ustvarjajo spomini in gradijo družine. To je kos pohištva, ki spremlja rast in razvoj, ki simbolizira ljubezen in skrb. Previjalna miza je pravzaprav veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Ta skromna miza je v središču doma – je srce, ki utripa z ljubeznijo in toplino.
Potrebujete še kakšen razlog, da vidite zakaj je previjalna miza obvezen del otroške sobe? Mislim da ne!